Na enega redkih mrzlih zimskih dni sem oblekel ročno pleten zimski pulover, katerega novi lastnik sem postal v Centru ponovne uporabe Vuzenica. Pa mi je tokrat poleg srca, prijetno ogrel tudi telo.
Pa so res vsi tako preskrbljeni in zadovoljni? Je res vsem prijetno?
Na eni strani se kopiči bogastvo in ljudje živimo v relativnem izobilju, na drugi strani pa jih mnogo trpi pomanjkanje. Takšne misli so mi porodile idejo. Kaj pa, če tudi jaz nekaj podarim? Nekaj kar mi je pri srcu. Nekaj kar sem z veseljem sam nosil, čeprav le kratek čas, ker mi je potem kakšen dodaten kilogram telesne teže to preprečil. V omari ta oblačila sedaj počivajo na vidnem mestu, lepo zložena in oprana.
Kar hitro sem tako lahko pripravil ličen paket in ga že naslednji dan izročil predstavniku Centra ponovne uporabe Vuzenica.
Ta ga je z veseljem sprejel. Še z večjim veseljem pa je to navdalo mene. Takšnih drobnih priložnosti, da naredimo nekaj dobrega je veliko. Vsako takšno dejanje pa prinese nekaj pristnega zadovoljstva tudi darovalcu. Lepo in dobro je delati dobro.